Klinični primer 1

Medicina v Posebnih Pogojih

Nastopajoči

25 letna nosečnica, UZ v 36. tednu nosečnosti, s popolno anteriorno predležečo posteljico, krvavitev doma, kratkotrajna izguba zavesti, ob sprejemu sprva cirkulatorno stabilna, Hb ob sprejemu 101, nekaj ur pozneje Hb 54, krvna skupina 0 Rh neg, HIV status neznan

Novorojenček... novorojenček, 2.9kg, APGAR ob rojstvu 2/10, čez 10 minut 6/10
Bobek ... Medical Licensed (stopnja med Clinical Officerjem in zdravnikom)
Slamca... instrumentar
Trajna... anesteziologinja (stopnja med Clinical Officerjem in zdravnikom)
Umko... zdravnik (Medical Director of Nangoma Mission Hospital)
Babica... babica
Špela... bodoča ginekologinja
Sonja... bodoča fiziatrinja
Tadeja... bodoča urgentna zdravnica
Gašper... skoraj že zdravnik
Lea... bodoča infektologinja (pripovedovalka)

Petek, 18.6.2010, dopoldne/zgodaj popoldne, vse slovenske misli so usmerjene v nogometno tekmo ZDA:Slovenija, ki se je imela zgoditi popoldne. Načrtovano spremljanje tekme preko TV je motilo dejstvo, da smo bili že cel dan brez elektrike. Nad ginekološko-porodniškim oddelkom pa je visela večja skrb, kot je minljiva nogometna slava. Celotno osebje je po najboljših močeh želelo pomagati bodoči mamici, ki je izdatno krvavela zaradi predležeče posteljice. Potreben je bil nujen carski rez. Odsotnosti elektrike se je pridružila tudi odsotnost primerne krvi za transfuzijo in odsotnost šoferja, ki bi bolnico lahko odpeljal v UTH. Mračna operacijska dvorana in srčna ekipa sta tako pomenila edino upanje za kardiocirkulatorno nestabilno nosečnico. Bliskovita indukcija anestezije in intubacija Trajni in Sonji nista predstavljali težav. Uporabili sta atropin, diazepam, nadaljevali s ketaminom in mišičnim relaksantom, predihavanje je bilo seveda ročno, z balonom. Bobek je prvi rez opravil bolj v temi, Slamca je suvereno asistiral, nadaljne prodiranje v globino sta razsvetlili naši čelki in olajšali nadaljevanje operacije, ki je zaradi Bobkove spretnosti potekala izjemno hitro, tako da je novorojenček kmalu nemo ogledal svet. Ja, nemo, šlo je za dihalni zastoj. Prevzeli so ga Babica, Sonja in Umko, pozneje pa so se jim pridružili še Gašper, Tadeja in Špela. Fantička so aspirirali z brizgalko (se še spomnite, ni elektrike), predihavali z balonom, dobil je adrenalin in hidrokortizon v umbilikalno veno, dekstrozo v ritko, a potrebna je bila intubacija, ki jo je Trajna že predvidila, saj mi je prepustila nadzor nad mamico. Lahko sem izživela svoje anesteziološke sanje – mišični relaksant, ker je mamica močno napenjala mišice, ketamin za vzdrževanje anestezije, infuzija fiziološke raztopine, to je bila pač edina tekočina, ki je bila na voljo, predihavanje z balonom, z mešanico kisika in zraka... In sva se kar držali. Tlak je bil zadovoljiv, nasičenost krvi s kisikom tudi, srčna akcija normokardna, kaj več pa o akciji ne bi znala povedati, saj elektrod za EKG ni bilo. Nato pa se je spraznila baterija monitorja. Umko, ki je novorojenčka že pred nekaj minutami predal Trajni, je od nekje prinesel rezervni monitor. V vmesnem času je vlogo živega monitorja prevzela Tadeja. Če je bil odrasli del zadovoljivo stabilen in sta Bobek in Slamca lahko nemoteno, hitro in spretno zaključevala operacijo, pa se je na hladilniku, v kotu operacijske dvorane, odvijala prava bitka. Fantek še vedno ni dihal samostojno, njegova še ne zadostno razvita pljučka so bila izjemno zabasana s sluzjo, a je bila vsaj aspiracija z brizgo, po izvedeni Trajnini intubaciji, uspešna. Sonja in Špela sta masirali srček, predihavali z balonom, Gašper je poskrbel za atropin, saj je bil novorojenček nezdravo bradikarden. Babica nevarno odloži okrvavljeno iglo. Sledi navdušenje. Novorojenček je namreč samostojno zadihal. Operacija se je končala, mamica se počasi zbuja, prikrajšamo jo za kisik, ki ga namenimo otročičku, ki sedaj pogumno nadaljuje s svojimi vdihi. Z grobo odejo prekrita postelja na porodniškem oddelku prevzame vlogo recovery-ja, pooperativne in neonatalne intenzivne enote, naša klinična presoja in merilec krvnega tlaka pa nadomestita vso moderno medicinsko opremo. Mamica in fantiček živita, zaenkrat. Mi lahko samo upamo in prosimo, saj so zmožnosti nangomske misijonske bolnišnice sedaj izčrpane.

Lea