Tretji dan

Ker smo še vedno nastanjeni v hostlu Chachacha v Lusaki, imamo priložnost, da se ponovno javimo. Takšnega luksuza (brezžični internet pa take fore) v Nangomi pač ne bo. Tja smo namenjeni jutri. Če bo vse po sreči.
Danes smo se že dopoldan odpravili proti glavni ulici v mestu. Sam se moram še kar privaditi na tukajšnje prebivalce in na utrip mesta države tretjega sveta. Se mi zdi, da se kot belci kar svetimo, ko se sprehajamo po zaprašenih obcestnih poteh. In jasno, privabljamo takšne in drugačne komentarje domačinov s preveč hormoni. ''Mizungo, belec!'' se sliši za nami in ne morem se čisto odločiti, ali zaničevalno ali pač neškodljivo. Ockey, se bomo že privadili. Saj smo vendar res beli. 
Kupili smo njihovo Sim kartico in jo kojci preizkusili, ko smo klicali sestro Katowo. Ta naj bi organizirala naš prevoz do Nangome in sprejela naš kargo. Menila se je Tadeja. Ni čisto prepričana v to, kaj se je zmenila. Bomo videli jutri. 
Nakupili smo še fasungo v nekem trgovskem centru in ob tem razmišljali, kako jo bomo pretovorili v Nangomo. Vsled naše količine prtljage smo namreč poželi že nemalo smeha. Ker smo optimisti, verjamemo, da bo šlo. Je pa bilo še kar smešno, saj je bilo to naše prvo skupno nakupovanje hrane. In smo zato šele sedaj izvedeli vsaj približno, kaj kdo je. Mislim, kaj vse folk daje v usta, ej. Pa to ne morš verjet. Punce so čisto nore. (To zadnje je hec, da ne bo pomote.) So pa trgovine izredno dobro založene in dobili smo celo nekaj podobnega čokolinu in mleko. Pa kosmiče. Da je vsaj nekaj ''evropskega.'' Sicer se pa bolj filamo z arašidovim maslom. Je izredno poceni in se ne kvari. Zame žur, za katero članico pa verjetno malo manj.
Zaenkrat je to to. Slikice ter poročila iz Nangome, kjer se bo naša misija v resnici odvijala, sledijo kmalu. Upamo. Če nam ne ukradejo računalnika. Saj sem že povedal, da smo optimisti, ne? 
GG
P.S.: Sonja pravi, da se prejšnjikrat ni pritoževala zaradi mraza. Ne spomni se točno, zaradi česa je jamrala, ampak zanesljivo ne zaradi mrazu
. Samo da veste.